Medsebojni napadi Irana in ameriške vojske, medtem si Pakistan še naprej prizadeva za premirje

Ameriška vojska je davi napadla štiri radarske postaje ob iranski obali in sestrelila več iranskih dronov, ki naj bi leteli proti ladjam v Hormuški ožini. Iran je odgovoril z izstrelitvijo sedmih raket proti ameriškim vojaškim objektom v Kuvajtu in Bahrajnu, vendar niso dosegle svojih ciljev, poročajo tuje tiskovne agencije.

Medtem ko so pogajanja med Iranom in ZDA zastala, je pakistanski notranji minister Mohsin Nakvi danes prispel v Teheran, kjer se bo v okviru prizadevanj Islamabada za spodbuditev dialoga med sprtima stranema srečal z iranskimi predstavniki, so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sporočili pakistanski varnostni in diplomatski viri.

Pakistanski minister Nakvi sicer od začetka pogovorov med Teheranom in Washingtonom redno obiskuje obe prestolnici.

Ameriška vojska je sporočila, da je sestrelila štiri iranske drone, ki so bili izstreljeni proti Hormuški ožini in so po njenih navedbah "predstavljali neposredno grožnjo za pomorski promet v regiji", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Oborožene sile ZDA so nato napadle tudi štiri iranske radarje ob obali Perzijskega zaliva z namenom "obrambe pred nadaljnjimi napadi", je sporočilo ameriško centralno poveljstvo (Centcom).

Iran odgovoril z napadi na baze v Kuvajtu in Bahrajnu

Iran je odgovoril z izstrelitvijo balističnih izstrelkov proti dvema ameriškima oporiščema v Kuvajtu ter na objekte ameriške mornarice v Bahrajnu, ob sklicevanju na poročanje iranske tiskovne agencije Irib navaja AFP.

Ameriška vojska je sporočila, da je prestregla šest od sedmih iranskih raket, zadnja pa ni dosegla svojega cilja.

Iransko ministrstvo za zunanje zadeve je danes po poročanju AFP obsodilo ameriške napade na radarje in jih označilo za "sovražno in provokativno vedenje". Dodalo je še, da je šlo za napad "na nacionalno suverenost in ozemeljsko integriteto islamske republike" in za kršitev dogovora o začasni prekinitvi ognja med državama.

Bahrajn se je medtem danes odzval na napade in obsodil Iran. "Ministrstvo za zunanje zadeve Bahrajna odločno obsoja ponovne napade Irana na Bahrajn in sestrsko državo Kuvajt. Ta očitna agresija predstavlja grobo kršitev suverenosti obeh držav," so zapisali v izjavi.

Zunanje ministrstvo v Kuvajtu se je kasneje prav tako odzvalo na napade, ki jih je označilo za "nevarno eskalacijo, grobo kršenje suverenosti države in neposredno grožnjo življenjem državljanov in prebivalcev Kuvajta".

Savdska Arabija, Združeni arabski emirati in Katar so prav tako obsodili napade na Kuvajt in Bahrajn, poroča AFP.

Iransko zunanje ministrstvo je danes v izjavi države v regiji ponovno pozvalo, naj svojega ozemlja ne dajejo na razpolago ameriškim silam, ki od tam napadajo iranske cilje, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Teheran je tudi Varnostni svet ZN pozval, naj se odzove na "očitno kršitev premirja" in na "nezakonita dejanja ZDA", ki da ogrožajo tako regionalni kot tudi mednarodni mir.

Gre za novo izmenjavo napadov med stranema kljub krhkemu dogovoru o premirju, ki velja od aprila in za zdaj v veliki meri drži. Pogajanja o končanju vojne, ki se je 28. februarja začela z izraelsko-ameriškimi napadi na islamsko republiko, so medtem praktično zastala.

Ameriški State Department je ob tem v petek Kuvajtu odobril nakup sistemov za boj proti dronom v vrednosti približno dveh milijard dolarjev.

Iran je pred tem v sredo izvedel napade z raketami in droni na cilje v Bahrajnu in Kuvajtu, kjer je dron po navedbah tamkajšnjih oblasti med drugim zadel letališče. Skupno je v napadih umrla ena oseba, več kot 60 je bilo ranjenih. V Teheranu so zanikali, da bi izvedli napad na letališče v Kuvajtu, in krivdo pripisali ameriškim sistemom za zračno obrambo.

Oblasti v Kuvajtu so danes zatrdile, da je Iran znova napadel mednarodno letališče v prestolnici. Začasno so zaprli zračni prostor in 11 letov preusmerili na bližnja letališča. Kmalu zatem je kuvajtska uprava za civilno letalstvo ponovno odprla zračni prostor, poročil o škodi ali žrtvah ni bilo.

Pakistan si prizadeva za premirje

Pakistanski notranji minister Mohsin Nakvi se bo v Teheranu, kamor je prispel danes, po navedbah iranske televizije Irib, ki jih povzema dpa, predvidoma srečal z iranskim predsednikom Masudom Pezeškianom in zunanjim ministrom Abasom Aragčijem. Pogovarjali naj bi se o posrednih pogajanjih med Iranom in ZDA.

Medtem pa je libanonska vojska danes v izjavi sporočila, da je njen načelnik Rodolphe Haykal na povabilo pakistanskega kolega Asima Munirja odpotoval v Pakistan. Vir, ki je seznanjen z obiskom, je francoski tiskovni agenciji AFP povedal, da je Haykalov obisk povezan s prizadevanji Islamabada v pogajanjih med Iranom in ZDA. "Libanon je ključen del teh pogajanj," je pojasnil vir.

Obiska Nakvija in Haykala poteka v času nadaljnjih napetosti med Iranom in ZDA. Državi sta v zadnjem obdobju kljub skoraj dvomesečnemu krhkemu premirju, ki velja od aprila, izvedli medsebojne napade. Pogajanja o končanju vojne, ki se je 28. februarja začela z izraelsko-ameriškimi napadi na islamsko republiko, so medtem praktično zastala.

Ameriški predsednik Donald Trump je za ameriško televizijo NBC News v petek dejal, da iranski voditelji z ZDA še niso dosegli dogovora o končanju vojne, ker so močni in ponosni, a po njegovih besedah nimajo druge izbire, kot da sporazum sprejmejo.

Medtem je vojaški svetovalec iranskega vrhovnega voditelja Mohsen Rezaei v danes objavljenem intervjuju za ameriško televizijo CNN dejal, da so se pogajanja znašla v slepi ulici, ki jo mora prebiti Trump. "Žogica je na Trumpovi strani," je dejal.

Iran sicer v okviru morebitnega sporazuma od ZDA zahteva sprostitev 12 milijard dolarjev zamrznjenih sredstev takoj po podpisu sporazuma, dodatnih 12 milijard dolarjev pa v poznejši fazi. Ameriški uradniki naj bi bili zadržani do takšnega koraka, saj menijo, da bi sprostitev sredstev v tej fazi zmanjšala enega ključnih vzvodov pritiska na iranske oblasti, še navaja CNN.